2017婚纱照风格有哪些 新人拍婚纱照注意七事项
Sevilla | |||
|---|---|---|---|
| Sevilla | |||
 | |||
| |||
| Geslo: NO8DO (Sevilla me ni zapustila) | |||
.svg)  Sevilla Geografski polo?aj v ?paniji | |||
| Koordinati: 37°22′38″N 5°59′13″W / 37.37722°N 5.98694°W | |||
| Dr?ava |  ?panija | ||
| Pokrajina | Andaluzija | ||
| Provinca | Sevilla | ||
| Upravljanje | |||
| ? ?upan | Juan Ignacio Zoido álvarez | ||
| Povr?ina | |||
| ? Mesto | 140 km2 | ||
| Nadm. vi?ina | 7 m | ||
| Prebivalstvo (2011)INE | |||
| ? Mesto | 703.021 | ||
| ? Rang | 4.-to | ||
| ? Gostota | 5.002,93 preb./km2 | ||
| ? Metropolitansko obm. | 1.212.045 | ||
| Demonim | sevillano (m), sevillana (?) hispalense | ||
| ?asovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| ? Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Po?tne ?tevilke | 41001 - 41080 | ||
| Spletna stran | www | ||
Sevilla (?pansko Sevilla) je s 700.000 prebivalci kulturno, politi?no in finan?no/gospodarsko sredi??e ju?ne ?panije in sredi??e province Sevilla. Sevilla je glavno mesto pokrajine Andaluzija in hkrati ?etrto najve?je metropolitansko obmo?je v ?paniji (ve? kot 1,2 milijona ljudi). Nahaja se na planoti reke Guadalquivir in ima povpre?no nadmorsko vi?ino 7m. Prebivalci mesta se imenujejo Sevillanos (?enska oblika imena: Sevillanas) ali hispalenses po rimskem poimenovanju mesta, Hispalis.
Ime
[uredi | uredi kodo]Etimologija
[uredi | uredi kodo]Spal je najstarej?e znano ime za Sevillo. Zdi se, da je nastalo v ?asu feni?anske kolonizacije Tartezijske kulture v jugozahodni Iberiji, po mnenju Manuela Pellicera v katalon??ini pomeni "ni?insko" v feni?anske jeziku (podobno v hebrej??ini Shfela).[1][2] V ?asu Rimljanov se je ime latiniziralo kot Hispalis. Po mavrski invaziji je bilo to ime prilagojeno v arab??ino kot Ishbiliyya (arabsko ???????, iz gr???ine Σεβ?λλη, Sebílle); zaradi fonetike ime Sevilla izhajati iz Ishbiliyya.
Moto
[uredi | uredi kodo]"NO8DO" je uradni moto Seville. Verjamejo, da se rebus ?pansko glasi Ne me ha dejado kar pomeni Sevilla me ni zapustila, z osem na sredini predstavlja madeja ali klob?i? volne. Legenda pravi, da je naslov dal kralj Alfonz X., ki je imel stalno prebivali??e v Alcazarju mesta in so ga podpirali dr?avljani, ko se je njegov sin, kasneje San?o IV. Kastiljski, sku?al polastiti prestola. Emblem je prisoten na ob?inski zastavi in predmetih v lasti mesta, kot so pokrovi ja?kov in grob Kri?tofa Kolumba v katedrali.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo].jpg)
Zgodnje dobe
[uredi | uredi kodo]Sevilla je stara ve? kot 2200 let. Skozi zgodovino so mnoge civilizacije pustile svoj pe?at v mestu in to je pripomoglo k temu da ima mesto ?e poseben ?ar. Sevilla ima zelo dobro ohranjen zgodovinski center. ?eprav ima mo?an srednjeve?ki, renesan?ni in baro?ni pridih, se v mestu ?e najbolj ?uti pridih arabske kulture.
Mitolo?ki ustanovitelj mesta je Herkul (Heraklej), pogosto ozna?en kot feni?anski bog Melqart. Mit pravi, da se je dvignil preko Gibraltarske o?ine do Atlantika in ustanovil trgovske postaje na sedanjih lokacijah Cádiza in Seville.
V Rimskem ?asu je bilo mesto znano kot Hispalis. V bli?ini Seville je zelo dobro ohranjeno rimsko mesto Italica (Santipoce), ki nam lahko da dobro predstavo o tem kako naj bi izgledal Hispalis v Rimskem obdobju. Pomembni ostanki so tudi v bli?njem mestu Carmona. Obzdije okoli mesta je bilo prvotno postavljeno v ?asu Julija Cezarja, vendar je dana?nji potek in izgled obzidja delo Mavrov. Drugi rimski ostanki v Sevilli so ?e akvadukt, tempelj v ulici Mármoles, stebri La Alameda de Hércules in situ, podzemni Antiquarium stavbe Metropol Parasol in ostanki v ?etrti Patio de Banderas v bli?ini od katedrale.
V 5. in 6. stoletju, so ve?krat uspe?no osvojili rimski provinci Hispanio in Baetico Vandali, Svebi in Vizigoti.
Doba Mavrov
[uredi | uredi kodo]Mavri so zasedli Sevillo med osvojitvijo Hispalisa leta 712. Sevilla je bila glavno mesto Umjadskega kalifata, dinastije Almoravidov in dinastije Almohadov od 8. do 13. stoletja. Leta 1248 je vojska kralja Fernanda III. Kastiljskega, zmagala in zasedla Sevillo.
Mavrski urbani vpliv se je nadaljeval in je prisoten ?e danes v sodobni Sevilli, zapu??ina za katero so hvale?ni tako u?enjaki kot popotniki. Ve?ina stavb z mavrskim slogom spada v Mudéjar islamsko umetnost, razvit pod kr??ansko vladavino. Vendar pa so ostali nekateri originalni elementi pri javnih zgradbah, urbane strukture v zgodovinski ?etrti, ve?ji del mestnega obzidja, prav tako pa deli mestne pala?e Patio del Yeso v Alcázarju in stolnice (zvonik imenovan Giralda). Zvonik je bil predelan iz minareta velike mo?eje. Alcázar in stolnica sta oba vpisana v UNESCO-ovo svetovno dedi??ino.[3]
Kastiljska vladavina
[uredi | uredi kodo]Leta 1247 je kr??anski kralj Ferdinand III. Kastiljsli za?el osvajati Andaluzijo. Po osvojitvi Jaéna in Córdobe, ki je obsegla tudi vasi, ki so obkro?ale mesto (Carmona Lora del Rio in Alcalá del Rio) in so hranile stalno vojsko v bli?ini, je obleganje trajalo petnajst mesecev. Odlo?ilno ukrepanje je potekalo maja 1248, ko je Ramon Bonifaz priplul navzgor po reki Guadalquivir in prekinil Trianov most, in odrezal mesto od kmetij v okraju Aljarafe. Mesto se je predalo 23. novembra 1248.[4]
Razvoj mesta se je nadaljeval po kastiljski osvojitvi. Zgrajene so bila razli?ne javne stavbe, tudi cerkve, od katerih so bile mnoge v slogu Mudéjar, seviljska stolnica, zgrajena v 15. stoletju, pa kot gotska arhitektura [5]. Mavrska pala?a je postala rezidenca kastiljskih kraljev in v ?asu vladavine Petra I. Kastiljskega ga je zamenjal Alcázar (zgornje nadstropje ?e vedno uporablja kraljeva dru?ina kot uradno prebivali??e v Sevilli).
Pogrom 1391
[uredi | uredi kodo]
Leta 1391, arhidiakon Ferrant Martinez zaprte vse sinagoge v Sevilli in jih pretvori v cerkve, kot na primer Santa María la Blanca in si prisvoji tudi ?idovsko ?etrt z zemljo in trgovinami (danes v sodobni ?etrti "Barrio Santa Cruz"). Med anti-judovskim pogromom je bilo na tiso?e ljudi ubitih, drugi pa so bili prisiljeni se spreobrniti. Plaza de San Francisco je bil mesto za "avtos de fé". Sprva je bila dejavnost inkvizicije omejena na ?kofije Sevilli in Cordobi, kjer je Alonso de Hojeda izvajal dejavnost spreobrnjena.Prvi auto de fé je potekal v Sevilli 6. februarja 1481, ko je bilo ?est ljudi ?ivi za?ganih. Alonso de Hojeda sam dr?al pridigo. Inkvizicija je nato hitro rasla. Leta 1492 so obstajala sodi??a v osmih kastiljskih mestih: ávila, Córdoba, Jaén, Medina del Campo, Segovia, Sigüenza, Toledo in Valladolid.[6] Z Alhambra odlokom so bili vsi Judje prisiljeni spremeniti vero v katoli?ko ali so bili izgnani iz ?panije.[7]
Zlata doba
[uredi | uredi kodo]Po Kolumbovem odkritju Novega sveta leta 1492 in trgovanju za Kastiljsko krono je mesto ogromno pridobilo, saj je moral ves tovor, ki je pri?el iz Novega sveta skozi Casa de Contratacion preden je bil lahko razvo?en po vse ?paniji. Tako se je za?ela Zlata doba razvoja v Sevilli, saj je bila edino pristani??e, ki je dobilo kraljevi monopol za trgovanje z rasto?imi ?panskimi kolonijami v Ameriki. Ker so lahko le ladje, ki so izplule in priplule v Sevillo, trgovale s kolonijami v Ameriki, so morali trgovci iz Evrope in drugih trgovskih sredi?? priti v Sevillo, da so lahko kupili izdelke iz Novega sveta.
V prvih sto letih po odkritju Amerike se je ?tevilo prebivalcev pove?alo na skoraj milijon ljudi.
V poznem 16. stoletju je bil monopol razdeljen, saj je tudi mesto Cádiz tudi dobilo dovoljenje za trgovanje. Velika kuga v Sevilli je leta 1649 zmanj?ala ?tevilo prebivalcev za skoraj polovico in mesto si ni opomoglo vse do zgodnjega 19. stoletja.
V 18. stoletju je mednarodna pomembnost Seville upadala zaradi zamuljevanja reke Guadalquivir, kar je pomenilo da se ni dalo ve? pluti po reki navzgor in mesto je ?lo v po?asni ekonomski zaton. Karel III. ?panski je spodbujal razvoj industrije. Gradnja Real Fábrica de Tabacos (Kraljeve toba?ne tovarne) se je za?ela leta 1728, s prozidki ?e naslednjih 30 let. To je bila druga najve?ja stavba v ?paniji za kraljevim prebivali??em El Escorial. Od leta 1950 je bil sede? rektorata Univerze v Sevilli, skupaj s ?olo za pravo, filologijo, zemljepis in zgodovino.
V mestu so se izvajale velike opere, med njimi Beethovnov Fidelio, Mozartova Figarova svatba in Don Giovanni, Rossinijev Seviljski brivec in Bizetova Carmen.
Sevilla je leta 1758 postala sede? ?panskega de?elnega tiska z objavo svojega prvega ?asopisa Hebdomario útil de Seville, prvega tiskanega v ?paniji izven Madrida.
19. in 20. stoletje
[uredi | uredi kodo]_001.jpg)
Med letoma 1825 in 1833, je Melchor Cano deloval kot glavni arhitekt v Sevilli. Najbolj?e urbanisti?ne in arhitekturne spremembe v mestu so bile narejene z njim in njegovim sodelavcem Jose Manuel Arjona y Cuba.
Industrijska arhitektura ohranjena do danes, je iz prve polovice 19. stoletja in zajema tovarno keramike name??ene v kartuzijanskem samostanu v La Cartuja od leta 1841, last dru?ine Pickman in zdaj dom v El Centro Andaluz de Arte Contemporáneo (CAAC), ki upravlja zbirke Museo de Arte Contemporáneo de Sevilla. Prav tako domuje v ?upni??u v UNIA.
V letih, ko je vladala kraljica Izabela II. ?panska, okoli 1843-1868, je seviljska bur?oazija investirala v gradbeni?tvo neprimerljivo v zgodovini mesta. Most Izabele II., bolj znan kot most Triana, izvira iz tega obdobja; uli?na razsvetljava je bila raz?irjena po ob?ini, ve?ina ulic je bila v tem obdobju tlakovana.
V drugi polovici 19. stoletja se je v Sevilli za?ela ?iritev zaradi prihoda ?eleznice. Na vzhodu in jugu rastejo nova naselja. Za zagotavljanje elektri?ne energije v celotni ob?ini je bila ustanovljena leta 1894 dru?ba Sevillana de Electricidad, leta 1901 je bila odprta ?elezni?ka postaja Plaza de Armas. Muzej lepih umetnosti (Museo de Bellas Artes de Sevilla) je bil odprt leta 1904.
Vodnjak Hispalis in hotel Alfonz XIII. sta bila zgrajena v okviru ibero-ameri?ke razstave leta 1929 v Puerta de Jerez.
Leta 1929 je mesto gostilo ibero-ameri?ko Exposition, ki je pospe?ila ?iritev mesta na jug in ustvarila nove javne prostore, kot so Plaza de Espa?a, Maria Luisa Park. Ne dolgo pred odprtjem, je ?panska vlada za?ela modernizacijo mesta, da bi se pripravila na pri?akovane mno?ice, s postavljanjem novih hotelov in raz?iritvijo srednjeve?kih ulic, da bi omogo?ila gibanje avtomobilov.
Na za?etku ?panske dr?avljanske vojne leta 1936 je Sevilla je zelo hitro padla. General Queipo de Llano je izvedel dr?avni udar in hitro zajel mestno sredi??e. Radio Sevilla je nasprotoval vstaji in pozval kmete, naj pridejo v mesto po oro?je, medtem ko je skupina delavcev ustanavljala barikade. De Llano je nato zajel Radio in ga uporabil za oddajanje propagande v imenu sil Frankistov. Po za?etnem prevzemu mesta se je odpor nadaljeval med delavskim razredom, dokler ni bilo serije srditih povra?ilnih ukrepov.
Pod Franciscom Francom je bila ?panija v drugi svetovni vojni uradno nevtralna in tako kot drugod po dr?avi, je tudi Sevilla ostala ve?inoma gospodarsko in kulturno izolirana od zunanjega sveta.
Leta 1953 je bila odprta ladjedelnica, ki je na koncu 1970-tih zaposlovala ve? kot 2.000 delavcev. Pred izdajo uredbe o mokri??ih v pore?ju Guadalquivir, je Sevilla utrpela redne hude poplave. Morda najhuj?e od vseh so bile poplave, ki so se zgodile v novembru 1961, ko je reka Tamarguillo prestopila bregove kot posledica hudega naliva de?ja in je morala Sevilla razglasiti alarm.
Po koncu diktature Franca so bile izvedene prve demokrati?ne volitve v mestni svet. 5. novembra 1982 je pape? Janez Pavel II. obiskal Sevillo, pri ma?i na sejmi??u je bilo pol milijona ljudi. Drugi? je mesto obiskal 13. junija 1993, na mednarodnem evharisti?nem kongresu.
V letu 1992, ki sovpada s petstoletnico odkritja Amerike, je Universal Exposition potekala v Sevilli ?est mesecev, zaradi je bilo izbolj?ano lokalno komunikacijsko omre?je in infrastruktura: kon?ana je bila obvoznica in zgrajene nove avtoceste; nova ?elezni?ka postaja Santa Justa se je za?ela graditi leta 1991, med Madridom in Sevillo je za?el delovati sistem ?panske ?eleznice visokih hitrosti, Alta Velocidad Espa?ola (AVE). Letali??e Aeropuerto de Sevilla je bilo raz?irjeno z novo zgradbo terminala, ki jo je zasnoval arhitekt Rafael Moneo, narejene so bile ?e ?tevilne druge izbolj?ave. Monumentalni most Puente del Alamillo ?ez Guadalquivir, ki ga je zasnoval arhitekt Santiago Calatrava je bila zgrajen, da se omogo?i dostop do otoka La Cartuja, mesto mno?i?nih razstav. Nekateri objekti so ostali na mestu po razstavi in so bili vklju?eni v znanstveni in tehnolo?ki parki Cartuja 93.
21. stoletje
[uredi | uredi kodo]Leta 2004 se je za?el projekt Metropol Parasol za o?ivitev Plaza de la Encarnacion, ki se je leta uporabljal kot parkiri??e in bil videti kot mrtvo mesto. Gradnja je bila zaklju?ena marca 2011.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Topografija
[uredi | uredi kodo]Sevilla ima povr?ino 140 km2, po podatkih Dr?avne topografske karte (Mapa Topográfico Nacional). Mesto le?i v rodovitni dolini reke Guadalquivir. Povpre?na nadmorska vi?ina je 7 metrov. Ve?ina mesta je na vzhodni strani reke, medtem ko so Triana, La Cartuja in Los Remedios na zahodni strani. Regija Aljarafe le?i na zahodu in ?teje kot del metropolitanskega obmo?ja. Mesto meji na severu z La Rinconada, La Algaba in Santiponce, na vzhodu z Alcalá de Guadaira, na jugu z Dos Hermanas in Gelves in na zahodu s San Juan de Aznalfarache, Tomares in Camas.
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Sevilla ima subtropsko sredozemsko podnebje (K?PPEN Csa). [27] Kot ve?ina s sredozemskim podnebjem, ima Sevilla bolj suho poletje in mokro zimo. Povpre?na letna temperatura je 25 °C podnevi in 13 °C pono?i.
Po mestu Córdoba (tudi v Andaluziji) je Sevilla, med vsemi mesti, kjer ?ivi ve? kot 100.000 prebivalci, najbolj vro?a v celinski Evropi, s povpre?nimi dnevnimi temperaturami v juliju 36,0 °C. Vsako leto temperatura ve?krat presega 40 °C. Najhladnej?i temperaturni ekstrem -8,2 °C je bil registriran na meteorolo?ki postaji na letali??u 28. januarja 2005. Zgodovinski rekord (sporni) 50.0 °C je bil zabele?en 4. avgusta 1881. Obstaja neakreditiran zapis Nacionalnega in?tituta za meteorologijo 47,2 °C iz 1. avgusta 2003
?etrti in soseske
[uredi | uredi kodo]Sevilla ima 11 okro?ij, nadalje razdeljenih na 108 sosesk
|
|
Glavne znamenitosti
[uredi | uredi kodo]
- Stolnica svete Marije je bila zgrajena v letih od 1401 do 1519 po rekonkvisti Seville, na mestu nekdanje mo?eje. Sodi med najve?je srednjeve?ke gotske stolnice tako po povr?ini kot prostornini. Ima najve?jo cerkveno ladjo v ?paniji, ki je bogato okra?ena z veliko koli?ino zlata. V stolnici so obdr?ali in uporabili nekatere stebre in druge elemente iz mo?eje, od katerih je najbolj znana Giralda, originalno minaret, sedaj zvonik. Na vrhu zvonika je kip, znan kot El Giraldillo, ki predstavlja vero. V notranjosti stolpa so naredili klan?ine namesto stopnic, tako da so omogo?ili dostop na vrh s konji.
- Alcázar (kraljeva pala?a), ki stoji nasproti stolnice je bil narejen na mestu mavrske pala?e. Gradnja se je za?ela leta 1181 in se je nadaljevala ve? kot 500 let. Narejena je ve?inoma v slogu Mudéjar in pa v renesan?nem slogu. Vrtovi so me?anica mavrske, renesan?ne in angle?ke tradicije.
- Torre del Oro (zlati stolp) je bil namenjen kot opazovalni stolp in obramba na reki. Preko reke je bila napeta veriga, da je prepre?ila ladjam vstop v re?no pristani??e.
- Casa consistorial de Sevilla (Mestna hi?a) je bila zgrajena v 16. stoletju, v visokem plateresco slogu, delo mojstra arhitekta Diego de Ria?o. Fasada Plaza Nueva je bila zgrajena v 19. stoletju v neoklasicisti?nem slogu.
- Pala?a San Telmo, prej Univerza Mornarjev in kasneje semeni??e, je zdaj sede? za andaluzijske avtonomne vlade. To je ena izmed najbolj simboli?nih stavb baro?ne arhitekture, predvsem z njeno svetovno znano churriguereskno glavno fasado in impresivno kapelo.
- Kraljeva toba?na tovarna (Real Fábrica de Tabacos) se nahaja na prvotnem mestu prve toba?ne tovarne v Evropi, ki je v veliki stavbi iz 18. stoletja v baro?nem slogu in domnevno navdih za opero Carmen.
- Metropol Parasol na trgu La Encarnación je najve?ja lesena konstrukcija na svetu. Spomenik kot de?nik, je stavbo zasnoval nem?ki arhitekt Jürgen Mayer, kon?ali so jo v letu 2011. Ta moderna arhitekturna struktura pokriva osrednji trg in podzemni arheolo?ki kompleks. Terasa na strehi je mestno razgledi??e.
- Archivo General de Indias se lahko pohvali z izredno dragocenimi arhivskimi dokumenti, ki ponazarjajo zgodovino ?panskega imperija v Ameriki in na Filipinih. Stavba, nenavadno spokojna in italijanski primer ?panske renesan?ne arhitekture, je oblikoval Juan de Herrera.
- Plaza de Espa?a v parku Maria Luisa (Parque de Maria Luisa), je bila zgrajena za leta 1928 za Exposición Ibero-Americana leta 1929. Njen arhitekt je Aníbal González.
- Soseska Triana, ki se nahaja na zahodnem bregu reke Guadalquivir, je igrala pomembno vlogo v zgodovini mesta in je samo po sebi je ljudski spomenik in kulturno sredi??e.
- La Macarena se nahaja na severni strani mesta. Vsebuje nekaj pomembnih spomenikov in verskih objektov, kot je Muzej in katoli?ka cerkev La Macarena ali Hospital de las Cinco Llagas.
Najbolj pomembno umetni?ko zbirko v Sevilli hrani Muzej lepih umetnosti ( Museo de Bellas Artes de Sevilla). Ustanovljen je bil leta 1835 v nekdanjem samostanu La Merced. Hrani ?tevilne mojstrovine slikarjev Murillo, Pacheco, Zurbarán, Valdés Leal in drugih mojstrov baro?ne seviljske ?ole, pa tudi flamske slikarje iz 15. in 16. stoletja.
Promet
[uredi | uredi kodo]Avtobus
[uredi | uredi kodo]Za avtobusno omre?je v mestu skrbi TUSSAM (Transportes Urbanos de Sevilla), ki. Consorcio de Transportes de Sevilla skrbi za avtobusne povezave z vsemi satelitskimi mesti okrog Seville.
Dve avtobusni postaji slu?ita za prevoz med okoli?kimi obmo?ji in drugimi mesti: postaja Plaza de Armas za destinacije na severu in zahodu, kot tudi z Lizbono na Portugalskem in postaja Prado de San Sebastián, ki pokriva poti na jug in vzhod. Plaza de Armas postaja ima neposredne avtobusne linije do ?tevilnih ?panskih mestih in z Lizboni na Portugalskem
Metro
[uredi | uredi kodo]Metro ("Metro de Sevilla" v ?pan??ini) je nadzemna metro mre?a v mestu Sevilla in njenem metropolitanskem obmo?ju. Sistem je popolnoma neodvisen od kateregakoli drugega ?elezni?kega ali uli?nega prometa. Vse postaje so bile zgrajene s platformo z zaslonskimi vrati.
To je bil ?esti sistem Metro zgrajen v ?paniji, po tistih v Madridu, Barceloni, Valenciji, Bilbau in Palmi de Mallorci. Trenutno je peto najve?je Metro podjetje v ?paniji, po ?tevilu prepeljanih potnikov (ve? kot 12.000.000 v letu 2009).
Tramvaj
[uredi | uredi kodo]
MetroCentro je tramvajska proga v sredi??u mesta. Delovati je za?ela oktobra 2007..
Tramvaj ima samo pet postajali??: Plaza Nueva, Archivo de Indias, Puerta de Jerez, Prado de San Sebastian in San Bernardo, vse kot del prve faze projekta. Pri?akovati je, da se bo raz?irila do postaje Santa Justa AVE, vklju?no s ?tirimi novimi postanki: San Francisco Javier, Eduardo Dato, Luis de Morales in Santa Justa. Ta raz?iritev je bila za?asno prelo?ena.
?eleznica
[uredi | uredi kodo]?elezni?ka postaja Santa Justa je del AVE ?elezni?kega sistema za vlake visokih hitrosti in jo upravlja prej v dr?avni lasti, ?elezni?ko podjetje Renfe. Ima pet linij primestne ?eleznice (Cercanías) in navezuje mesto z metropolitanskimi obmo?ji. Sevilla le?i na Red Ciudades AVE mre?i in je povezana s 17 ve?jimi mesti v ?paniji z vlakom za visoke hitrosti.
Kolo
[uredi | uredi kodo]
Sevici je ob?inski kolesarski program integriran v omre?je javnega potni?kega prometa. Kolesa so na voljo za najem po mestu z nizkimi stro?ki. Zelene kolesarske steze pa je mogo?e videti na ve?ini glavnih ulic. ?tevilo ljudi, ki uporabljajo kolo kot prevozno sredstvo v Sevilli se je znatno pove?alo v zadnjih letih. Po ocenah leta 2013 je 8,9 odstotka vseh prevozov v mestu (in 5,6 odstotka vseh potovanj, vklju?no s tistimi pe?) narejeno s kolesom.[8] As of 2013, an estimated 8.9 percent of all mechanized trips in the city (and 5.6 percent of all trips including those on foot) are made by bicycle.[9]
Najem Sistema javnega kolesa financira lokalni operater v zameno za ogla?evanje in ima ve? kot 10-letno licenco za izkori??anje mestnih panojev.
Letali??e
[uredi | uredi kodo]
Letali??e San Pablo je glavno letali??e v Sevilli in je drugo najprometnej?e andaluzijsko letali??e za Malago. Letali??e odpravi 4.051.392 potnikov in okoli 5.000 ton tovora (podatek 2009). Ima en terminal in eno vzletno-pristajalno stezo.
Pristani??e
[uredi | uredi kodo]Sevilla je edino komercialno re?no pristani??e ?panije in edino celinsko mesto kamor lahko pridejo ladje za kri?arjenje v zgodovinsko sredi??e. 21. avgusta 2012 je priplula doslej najve?ja potni?ka ladja Azamara Journey na obisk mesta. To plovilo pripada ladjarski dru?bi Royal Caribbean in lahko sprejme do 700 potnikov.
Ceste
[uredi | uredi kodo]Sevilla ima eno obvoznico, SE-30, ki se povezuje s hitro cesto A-4 na jugu, ki neposredno komunicira z mestom Cádiz, Cordobo in Madrid. Prav tako ima ?e dvojno vozi??e, A-92, ki povezuje mesta Estepa, Antequera, Granada, Guadix in Almeria in A-49 ki povezuje Sevillo z Huelva in Algarve na jugu Portugalske.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]
Sighnaghi, Gruzija
Angers, Francija
Baler, Filipini
Tarija, Bolivija
Barcelona, ?panija
Buenos Aires, Argentina
Columbus, ZDA
Guadalajara, Mexico- Kansas City, ZDA
Havana, Kuba
Rabat, Maroko
Tifariti, Zahodna Sahara
Ho Chi Minh City, Vietnam
Caracas, Venezuela (2012)
In partnersko mesto:
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
zvonik Giralda -
Plaza de Espa?a (?panski trg) -
Vodnjak pred katedralo sv. Marije -
Streha v notranjosti pala?e Alcázar -
Vrtovi v pala?i Alcázar -
Ulica v anti?nem Rimskem mestu Itlica
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ SPAL: Revista de prehistoria y arqueología de la Universidad de Sevilla. Secretariado de Publicaciones de la Universidad de Sevilla. 1998. str. 93. Pridobljeno 8. februarja 2013.
La presencia de fenicios en la antigua Sevilla parece constatada por el topónimo Spal que en diversas lenguas semíticas significa "zona baja", "llanura verde" o "valle profundo"
- ↑ ?La Emergencia de Sevilla? (PDF). Universidad de Sevilla. Pridobljeno 11. maja 2011.
- ↑ ?Ruiz, Hernán. 'Blueprints of Seville's Cathedral and Giralda'?. Fidas.es. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 4. septembra 2012. Pridobljeno 10. aprila 2011.
- ↑ Joseph F. O'Callaghan (1975). A History of Medieval Spain. Cornell University Press. str. 353. ISBN 978-0-8014-9264-8. Pridobljeno 6. februarja 2013.
- ↑ John Julius Norwich (1. april 2001). Great Architecture of the World. Da Capo Press, Incorporated. str. 271. ISBN 978-0-306-81042-8. Pridobljeno 15. maja 2013.[mrtva povezava]
- ↑ A. MacKay: "POPULAR MOVEMENTS AND POGROMS IN FIFTEENTH-CENTURY CASTILE", Past and Present (1972) 55 (1): 33–67. DOI: 10.1093/past/55.1.33. Oxford University Press
- ↑ Levine Melammed, Renee. "Women in Medieval Jewish Societies." Women and Judaism: New Insights and Scholarship. Ed. Frederick E. Greenspahn. New York: New York University Press, 2009. 105-106.
- ↑ ?Seville goes Dutch?. London Cycling Campaign. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. maja 2014. Pridobljeno 22. maja 2014.
- ↑ ?Research on the use of bicycles in the city of Seville, 2013?. SIBUS. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. maja 2014. Pridobljeno 22. maja 2014.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
